Pomladni piš prinaša pesem,
prek pesmi do pisem in tebe
lahno šumeč potoček sije barve.

Melodični svit te je spletel v metulja,
opojno sladkega, medenega, dehtečega
in svetlečega se v omami.

V skrivnostno tančico
zastrta usoda
ki lakotno čaka svoj plen
lačna človeških življenj
preži od življenja do smrti
da se nas končno nasiti
usoda, položena v zibel

Okostenela debla
črno štrleča v nebo
ptica žalostnega pogleda pešači
ugrezam se v asvalt
gledam na drugo stran
stebla oranžnih trav
s kovinskimi cvetovi

Sobotna Murska Sobota
Prazna praznina
Prazen pogled
V prazno nebo
Le štrk v daljavi
Polni obzorje
Ki ga ni

električni kuhalnik
opominja na vročino
arome nekega telesa
sok se razmnoži
oplodi misel

bo prireditev rojstva
ko se prikaže spet dan
zaobljenih robov
nedokončanega
sončavega gorovja

Danes je megla legla na zemljo,
danes so oblaki zakrili nebo,
v megli je rdeče sivo,
dež ugaša sveče
in vse živo.
V duši ni več sreče.

zdomec v svežih rjuhah
čaka
par kapljic rdečega vina
predrami dim
ravnokar prižgane cigarete

Prosto je, vstopi!
Ne rabiš trkati,
poglej v moj kotiček.
Izusti nekaj besed.

Prosto je, vstopi!
Ne boj se,
vse sem odprl zate.

včasih
še sreča žali
ko tonemo v turobne misli
in želimo tam ostati
za kratek čas