Js ne morm
Js ne morm več
Js ne morm več žvet
Js ne morm
Js ne morm več
Js ne morm več trpet
Rad bi zapustil ta kruti svet

Mama u kotu joče
Za sinom ki ga več ni
Zadeta od pomirjeval in žalosti
Hčer si ne prizna da je res
Oče u delo tlači svoj bes
In se sprašuje
Zakaj ?
Je mogu tko mlad umret
Zakaj ? ni mogu dočakat starih let

Sanje se razblinjajo
Neusmiljenost me davi
Ranljiva sem

Iščem zatočišče
Povsod so vrata zaprta
Ranim si prste

Piše o mislih nemira novega dne.
Z odmevi se staplja v eno.
Kot da v njih bi našel mir.

Svetlijo nebrzdane se besede.
S kaosom ga črke motrijo poeta.
Kakor da s črkami plete odmev. 

Verjela sem v skrivnosti,
neizrečene besede, 
polne krepkosti.

Veejela sem v spomine,
pretekle dogodke,
radost, ki nikoli ne mine.

Ležim in premišljum
...TI...
Strta je duša, zlomljeno srce!
Želim si te,hočem te…ljubim te!
Za tebe živim, po tebi hrepenim.
Boli, skeli , peče, trga…
Kje si???

Povej mi prosim, kaj naj sedaj,
ko se daljava posmehuje samoti?
Ko se zvezde razsute povsod
ne srečajo niti ponoči.

občutim
da te več ni
v steblu umirajočega cveta
da te ni na poljih sanj

sem pisala pesmi
zgodbe in romane
zate sem prepevala
glasbila šansone
zate sem smejala se
zate sem plesala
zate sem žarela vsa