Štiriinšestdeset
črno-belih polj,
kvadratov, ki so večni
in skriti logaritmi v njih...

Včeraj smo igrali šah,
danes ga igramo
in jutri bomo igrali
to kraljevsko igro,
željni, blazni, prepotentni.

Nikoli ne bom vedela,
kaj pomeni biti pesnik,
saj nisem rojena za to,
ampak kaj potem,
saj tudi veliko drugih ni,
čeprav mislijo,
da so pesniki vsi.

Če čebela ne bi imela če,
bi bila čebela bela.
Če čebula ne bi imela če,
bi bila čebula bula.

Akcija!
Možganodajalska akcija.
Življenjejemalska akcija,
ki zliva življenja skozi steklenice Coca-Cole.

Ko v tihem mraku na balkonu sedim
in veter se mi v lase zakaja,
na mirnem nebu ugotovim,
da mesec nocoj k meni prihaja.
K meni prihaja, da mi sporoči,
da ljubezen vedno še živi,

Iz nevidno čustvenih globin,
so se spoznanja na papir ti zlila,
in ko vpijamo besede tvoje
so vzroke mnogih žalosti razkrila.

Respect vsem vam ki ste uspel v tej rap obrti
Ne pa taq ko mi ko smo slepi tak ko krti,
Se zaletavamo v up, ki rodil bo samo obup
In ki nas počasi bo uničil in izuril da bomo postali drugačni, prazni,
In plačal bomo kazni, ki so se počasi stopnjevale,
Kazni ki so že mnoge kaznovale,
Na tla prikovale da se niso več nikol pobrali;
So samo zaspali in od takrat naprej skoz v štacuni nekaj vkrali
Sam za njihov užitek da tud drugi nimajo več vsega in s tem izniči se zadrega, Ki pozneje jih bega.

Nikoli si nisem lagala,
nikoli nekomu lažnih upanj dajala,
zmerom sem ljubezen želela,
da bi jo z nekom lahko skupaj preživela.

Tako tiho vstopajo to jutro,
dežne kaplje v moje življenje,
komaj dojamem,
da se prebuja nov dan.

Zabeli znanje z goro odpiljenih ocvirkov,
še več vas bo takih deziluziranih primerkov.

In nojev zrezek je bil svinjsko dober.
Ker, ko enkrat ješ, se zdi vse dobro!