To je le še zadnji obupani poskus...
...preden se zlomim...
...in ostanem brez moči...
Moč v meni...
...ki si jo včasih tako občudoval.
Bila sem tako obvladana,
na prvi pogled brez čustev...

Prvi valovi na mirni bonaci zavzamejo zgodnji del dneva.
Ni res, galebi so odleteli že s temo in ne, ne bo jih nazaj!
Mračnost, ki je del plitve globine, ni tista, ki omejujue.
Je moj odsev, moj lasten obraz, ki kaže znake starosti.

Bil si sam ob svojem koncu.
Ti in le sovražnik,
ki je meril vate..
Zadnjič si pogledal k Soncu
in si rekel:
"Daj, ustreli, saj sem le človek!"

Stare ruševine,
pogled zastirajo mi ruševine
kakor pajčevine...
Srce mi vpije,
sredi njih se skrije...
Hoče na plano,
noče biti profano...
Ruševine zamenjajo mojega srca praznine.

Tiho sledim snežinkam,
ki se podijo po mojem zraku.
Začutim jih koraku,
vidim jih še v mraku.

Noč se tiha zdi,
a v meni vse kriči.
Odšel si...
Zadnji poljub si mi dal,
v oči zazrl se,
in dejal:

globoko se zagledam v tvoje oči
čutim dotik tvojih dlani
čutim kako koža kriči
medtem, ko se napenja, da naju zadovolji.

Tkeš mi sanje sreče,
rešitelj moje lastne ječe,
prižigaš luč mi v temni noči,
uživam v svoji nemoči,
kadar koža se tvoja moje dotakne,
resničnost za trenutek se umakne,
zaplujem v čutne daljave,

ne žalujem
brez tebe ne bi vedel
da je mogoče
ponovno se zaljubiti

ko se rodiš dobiš ime
se imenuješ
in te kličejo
kako?
z imenom