Z toplino svojih žarkov,
se nevidno je splazil sončni žarek,
skozi špranjo majhne odprtine gradu,
ki se v pisanih barvah bohoti
na robu zelene preproge, z cvetjem posute.

Sanjal popotnik je v tuji deželi.
da poišče si kraj kjer vonj je domač
po ljubezni veselju in cvetni odeji,
prelepih marjetic in drugih cvetov,
dehtečih pred hišo njegove ljubezni,
dekleta iz gorskih zelenih bregov.

Ove noći spavaju u meni polja,
a sa neba tvoga zlatnog tijela,
u blagoj magli dolijeću ptice,
jedna po jedna, uzdišu čelom.

Prisluhni...
Kaj res ne slišiš?

To je nežen hrup,
v srcu tvojem.
Sporoča ti,
da edini si,
ki mu pesem pojem.

… zaplešiva …
… skupaj, tesno objeta …
… dirty dancing style …
… naj vsi strmijo in se zgražajo …
… briga naju …
… jaz ob tebi …
… ti ob meni …

Vedno znova se mi pojavljajo te sanje,
Sedaj me je strah potopiti se vanje.
Nekdo mi vedno znova sledi,
Vedno znova bežim pred njim!
A vem, da se mu ne morem skriti,
Vem in čakam … le še on mora priti.
Skrijem se, a me najde.

Se spomniš lutk iz sestrinega otroštva?
Jih imaš pred očmi?
Velike zaupljive oči in nasmeh,
V oblekici iz tila.
Še zmeraj se smehljajo …
Tudi ko so že polomljene.
Ko jim manjka roka …

Vidiš tisto veliko luč tam?
Ki oddaja tako močno svetlobo?
Ki te mami …
… in ki te privlači …
Vidiš ogromno vešč tam okoli nje?
Poglej jih …
… vidiš najbližjo?

Da, rada bi sedela v svoji sobi
In zrla v drug svet.
Kjer je življenje tako, kakor hočem …
… še premalo močno verjamem …
Kamor izginejo izjemni ljudje,
Kjer zamisli plavajo v zraku
Kot jesensko listje …

Vsak potrebuje nekoga – tudi on.
Morda mene.

… neverjetno bi postalo vsakdanje …
… ko bi živela znotraj strani …
… in prebirala zgodbe …
… pravljice, polne čudežev …