Prišel sem na to zemljo živeti,
da vidim usklajenost njenih lepot
njih različnosti v razgibanem spoju
preplet kamenin in veličastnih grozot.

Kako neznane sile
me vlečejo v življenju,
kako težko si sledim...
Ljubezen je edino kar
resnično želim,
darila ne morem sprejeti,
preprostost je prepreprosta....

Ugasnjena v pepelniku hrepenenja,
ustavljena ob dotiku ustnic,
ki razmejujejo čas in delijo ljudi
na ljubljene in neljubljene,
se odpovedujem iskrenosti do sebe,
da te ohranjam kot infuzijo
poslednje volje...Rekla sem,

Nisva sama
v brezzvezdni tišini noči

Moje bolne želje
ti kot dolgonogi pajki
plezajo čez prsi

Prstima hodam po tebi,
prst po prst,
toplinu svoga srca slažem.
Ležiš kraj mene,
u jezeru tvoga oka
drhti zraka sunca,
i voda mog pogleda
tvoj pogled dira.

Kamo čemo krenuti odavde
još jedna zatvorena vrata
još jedna soba bez izlaza
još jedna igra koja me iscrpljuje
još jedna vijest koja rastužuje,
još jedno razočaranje prijatelju moj
možda če biti posljednje.

Bodi moja pesem,
dovoli strunam zven pojoč,
dovoli jim zapeti.

Naj nikoli ne utihnejo,
naj jih ne prekrije prah,
nadaljujejo naj s pesmijo,
s sanjavo melodijo...

Hodim.
Samo zvoki oddaljene ceste.
Hodim.
Med kuglami umetne svetlobe,
ki je iluzija.
Ker je tema.

Vem, da je samo želja.
In druga - da bi prva molčala.
Ena proti drugi.
Večen boj v praznini.

Ako bi rekao da te se bojim to nebi bila istina,
ti si moja krv.

Topiš se u svojoj utjehi prolazeci kroz likvidni portal drugog svijeta,
žudis za figurama u izmaglici čije riječi tebi nemaju smisla.
Ti si ratnik, vitez besmislenih i izgubljenih,
čuvar portala.
Tko su tvoja djeca ,