Nad vrtom kraljuje
visok obcestni hrast
v nenadejani sopari miruje

Ogledujem si radost ljudi
ležeč na toplem produ
živahnost mladih- njihov smeh
mi godi kot da smo v rodu.

Objemi me in me občuti,
prevzami me s seboj.
Reci: tukaj sem,
ne govori,
popelji me v noč.

Pozabil sem te v spominu,
v tiktakanju ure, ki tako zamuja.
Vse kar si kdaj rekla
kot, da ni  izrečeno.
Si pozabljena,
v času, ki ni obstajal.

Jutranji ritual je nem,
potopljen v tišino.
Umivanje zob.
Vžigalnik.
Cigareta.

Vse bi dal
za tvoj dotik,
topel in blag.

Bil bi tvoja sled,
tvoja senca.
Ostal bi ob tebi.

Kava zagreje
mrzle, ledene misli.
Minus sedemnajst.

Sem otrok nove dobe:
sama, zavestna, samozavestna.
Živim, zato da diham,
in diham, ker živim.
Ne vprašaj me, če se bojim.
Se ne!

Vsak, ki s pesmijo se ukvarja:
Kot začetnik se sprašuje,
kaj da piše, o čem da misli,
kako naj verz svoj oblikuje.

1. Po tem…
2. Psicho the rapist