Ljubiti - za večno Biti.
Srce - mreža krvavih niti.
Nežnost se nima več kam skriti…
Poljublja nas Duh,
Ljubljeni smo, do zadnjega kotička svoje biti…

Žalost se utaplja v mojih očeh...
ostajam brez besed,
v ustih kovinski okus,
misli so ledene sveče.
Sem mar slepa brez oči?
Ni potrebe po govorjenju...
Vpije moje srce,

MISEL, ŽELJA, DEL TEBE,
LJUBEZEN GOREČA…… BOLEČA….
SAMO ENA ŽELJA…..
TE OB SEBI ČUTITI,
S TEBOJ SE LJUBITI,
VSE RADOSTI TEGA SVETA S TEBOJ SI DELITI.

Mama, smrt ti vačam.
V lično zavitem paketu,
priporočena pošta.
Oče, strah ti vračam.
Brez paketa.
Naravnost v srce.
Bolje kot v hrbet,mar ne?

Zbudi se, zbudi se, narod slovenski!
Zbudite se, človečki!

Oče!
ki svojim otrokom lomiš kosti.
in ljubeče stiskaš jim dlani.
Mama!
ki kolješ jih z ljubečimi očmi.

Svetloba in tema sta pomešana.
Črno in belo... včasih sivo...
Vsak dan je kot lov na sedmico.
Na budilki se zaustavijo številke.

Ko je globina pregloboka,
da bi šla skoz mračne milje,
in skozi tanke, krhke stene,
ki so kot domine in ki prežijo s svojimi kremplji
kot zveri na prvi plen...

...takrat pogledam.

Pernate, rahlo rumenkaste,
zatohlo smrdeče in sajaste,
obležale so postelje ,
obrabljene,
miljonkrat povaljane,
od tujcev rastoče,
od isker kresoče,

Ali veš, da si se sinoči prikradla v moje sanje,
bosonoga, krhka kot snežinka,
poljubljal sem oči, lase, lice,
božal bele prsi...