Spokoj Mraka zaobjel temačno je meglico,
na mehanizirani ploskvi ji poiskal obupa jutra je družico. 
Kot cmok napake je odjadral z bolečo svetlobo nad kresnico,
z begavo spačenim peresom bleska očrtal obraza je matrico.

Poljub.

Senca na dlani spomina.
Starešine na strehah
in zgubana čela obzorij.
Jutro.
Smeh dneva.

Dobra moja ljubavi,
spavaš u meni tijelom
i svojim vrijednim usnama ljubiš.
Povremeno strepiš jesam li sretan s tobom
i kad srebrne latice mjesečine
zapjevaju posteljom, ti si beskonačna.

Jutro.
Sončno.
Tresoče.
Držim se za ograjo, da ne padem.
Oči se upirajo vame
in me suvajo kot puščice
v razbolelo tkivo.

Z jutrom se je sonce na pot podalo,
mi nežno pot je nakazalo,
mi ljubezen pripeljalo,
me z radosti življenja je navdalo.

Nov navdih, novo upanje.
Tako nežno, da se še nisem prebudila.
Tako omamno, polno topline, sreče.

Ljubim,
ljubiš,
ljubi,
Ljubiva,
ljubita,
ljubita,
Ljubimo,

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)Nekoč zapel si mi:
"Naj lučka gori v tvojem srcu, kadar me ni .."
Takrat že gorela je
in še gori le za tebe.
Ne poskušaj več je ugasniti.

Pusti naj gori, četudi nekoč le še za temo.

Loveče sem se opotekala…
V glavo so se zapletle pajčevine dolgega včeraj,
neskončnega v vrtincu noči.
Smrdeča uteha
je vijugala po kotičkih vesti,
kot čarovnica, ki gre zlobno skoz čas.
Razpotegnjena usta,

Čas je da zavije svizec čokolado
in zamenja raja parlament in vlado,
z lajdrami in tipi podobne pietete,
ki žicajo v parku drobiž in cigarete.

ne želim ugajati čredi
niti hoditi po ustaljenih poteh
moja pot je samotna
nekje na pustem nebu
potujem po lastnem tiru
in pojem svojo pesem