Jo srečal večkrat osamljeno,
kako fletno je stopicala,
elegantna v svojstveni pojavi,
nikogar ni pogledala.

Roka počasi premaga težnost, mišice prelije sveža kri.
Prsti tesno objamejo sekiro, pljuča zadržijo dih.

Dejanje ni pomembno.
Namen ni pomemben.

V očesu preskoči iskra, glavo zasuje plaz misli.
Telo napeto, kot trampolin na kritični točki

Brenkaš po strunah razpoloženja,
krpaš melodične luknje sistematično ob večerih.
Kakor da bi dihal polžje korake na obroke.
Kot da bi zgnetel še zadnji košček sistema.

sonce je v naju
sonce sem jaz
sonce si ti

Dan se je prevesil
um se umiril,
pogled pa iz daljave,
se mi še ni vrnil.

Le kaj je poleg tvojega nasmeha?
Ljubečega pogleda tvojih oči?
Da vse, kar sem storil brez greha
bilo je. Je. In bo. Kot ti.

Sem bil, sem in bom
neskončno, prešinjajoče
življenje in ljubezen,
edini Bog vseh časov.

Neslišno, kot po prstih
se je noč prikradla.
Kraljuje kakor vila, s svileno roko.
Dotika se neslišnega.

π viski π ZDA!
Ampak Amerika ni Irska
in Ronald Reagan ter Jack Daniels
se nista nikdar povzpela na streho sveta.

Znal je zaliti moje korenine
z najsladkejšo tekočino.
Znal je negovati moja stebla,
posušene liste pobarvati zeleno.