160 znakov
je ravno prav za

povabilo na kavo, pivo ali čaj

Transcendent
tvojih
sekuliranih
ostankov
prepletajo
moje misli
v neskončno
nit.

jaz ljubo kličem lubči
včasih kar lubčika
a le kadar je pridna
in rada me ima

Danes je siv dan
črn ni
niti bel
umirjen in prazen
vse barve so odšle stran
diham siv zrak
mislim sive misli

Prekriva me,
brez razgledov razlezena praznina,
ponosna davež, ki vpije vsak moj izdih,
vsrkava blesk pred seboj,
in sveti,
v mraku,
z rumenimi sonci greje telesa.
Skriva temo, od nekdaj enako.

Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru,
edino jeklo jih ustavi.

Daljava naj bo bližina,
dan naj kratek bo sekundo.
Že to sekundo naj bo ta dan,
ko se vrneš zvezda moja
in vame upreš svoje modre oči.

Tanek dim ovija se okrog teles,
bele čipke vežejo življenje,
le en korak še do nebes,
rodi se divje hrepenenje.

V jasni zvezdnati noči
ona je stala tam,
v vsej svoji nemoči,
še sama ni vedela kam.
Ji bilo in tolklo srce je,
na nebu, glej, luna bleda,
samo ona je vedela kaj je,
da dekle tak milo gleda.

Skozi jetra
sežem po
zvezdah
jutranjega
psa.
Uničujem
vse kar
je
lepo.