Dandanes je težko najdi smisel življenja,
nihče več ne upošteva mojega mnenja,
po ulici samotni korakam…
pod sojem luči čakam…
ampak kaj? morda boljšo usodo?
Saj ni pomembno, mene ljudje vedno fukali bodo.
ne vem zakaj, ne vem kako,
ampak čutim da s teboj drugače bo.
Sedaj ulice niso več samotne in moj korak ni osamljen.
Ob tebi stopam kot omamljen.

Svoj dolg odplačuje vsak dan,
vsak tren jo spominja nanj,
na trenutek ko si rekla je Briga me,
in znova vdala v usodo se.

Metek
v drevo -
smola.

When river passes by,
my heart longs for hug and understanding.
For accepting who I am
and not where I come from.
For it is I who truly knows
what love is.

Vijolična je zbledela,
moj svet obdaja siva,
odel sem se v črno,
spoštujte moje
žalovanje.
Za dan ali dva,
drama gor ali dol,
naj bo tako,
ker si zaslužim.
Počitka.

Kar naenkrat sprožila se je,
nenehno tolkla po pregretem soncu
in žameten se senzor ni uspel privaditi.

Želim si morje,
sonca in par golih joškov,
ananas,
piščančjo obaro
ter usrance, te namreč rad tepem.

Brala sem pismo, ne vem kaj je pisalo,
ker takoj ko sem ga prebrala, sem zaspala.
Sanjala sem, da sem ptica,ki leti,
moje srce ljubezni si želi.

Zasanjan pogled tja daleč,
tja daleč v drugi svet.
Oh kako želim, da tam bi bila,
tam, kjer ni zla in trpljenja,
tam, kjer skupaj bi lahko bila,
bila, midva.