Ni varljivosti,
ne tu ne tam.
Dan je enostaven.
Svet je lep...
brez pričakovanj izpolnjen.
Trenutki v cvetenju besed,
lebdečih misli,
žarečega srca.

Nepomembnost pomena
tvojih besed
se vpija v moje žile
Samo da odpirava
znova in znova
kanale komunikacije

Vzamem kelih tvoje ljubezni,
čeprav vem, da je prazen.
Z drobtinami se ne
zadovoljim več.

Ti si le prehodno stanje.

Prihajaš, lepotica moja ?
Preveva me naslada že ob misli,
kako z roko v roki bova skozi gozd hodila
in kako skrbno me čez brezpotja boš vodila,
čeprav bi tudi sam v njem se znašel,
sledeč le luči -
kot miljoni  pred menoj.

Prekrasen si,ki zbujaš hrepenenja
kakor privid svetlikaš se v temi
nikogaršnji,pa vendar tiha želja
je tvoja sled v srcih vseh ljudi

V nočeh,ko gosto naletaval je sneg
prišla prav potiho je na obisk
Na belih,kot blisk drvečih saneh
je švigala preko pobeljenih streh,
da njenim so iskrim,spočitim konjičem
snežinke se usipale izpod kopit.

Neslišne mehke noči
oblečene v beli bombaž
najlepša družba ste mi,
ko nežno drsim skozi čas.

Ali se mi splača nadaljevati?
Ne sanjam, saj že dolgo ne morem spati.
Kako? Zakaj?
Ne gre mi v glavo.
Pravijo uživaj z naravo, prepusti se toku.
Ampak saj to je kot jemanje bonbonov otroku.

Nekaj trenutkov,
kratkih in sladkih,
bi rada, ce smela
v tvojem objemu,
na srcu tvojem se grela.

Vse moje besede
so do kože premočene
od nerojenih solz
in požrte sline