ko podležem vsej drugačnosti
vse drugače se mi zdi
čisto druga pot
čisto drugo življenje

dreams that came with pure light
are gone with deep dark
all that has left
is just a broken heart
with harmful thoughts far behind

Z nasmehom sem zašil
vse skrivnosti na mehke ustnice,
ovite v tišino plesa
nemirnih atomov.

Pomivam posodo,
iz ozadja slišim svojo najljubšo pesem,
vsi spomini vezani nanjo
so izginili,
pokopani so pod težo krožnikov
in zamaščene vode
v katero namakam roke.

Spomini izginjajo, za zmeraj
in ni ničesar starega,
novi svet je pred menoj,
odpira se nova stran,
na njej se bo usoda
šele pričela pisati.

Polako tonem u beskrajan san
jer bez tebe ne postojim
i tad poželim miligram tebe
malo slatkog šečera za vene
da se ukus vatre širi po mom tjelu
da u meni svira najljepša sinfonija ljubavi
da opet osjetim tvoje strastvene poljupce

Tvoj izkušen pogled raziskuje moje nepokvarjeno telo,
na koži občutim žgočo slo, praviš, da želiš si me zelo.
Z ravnodušnostjo in hladnim pogledom, uprtim v belo steno,
skrivam večno čustveno potrebo, da zopet postaneva eno.

Pozno poletni Maribor
ko udarjajo
težke kaplje takt
zgodnje jeseni.

Zrak je preslab medij,
da bi ti z njim poslal poljub.
Pa ti ga vseeno pošljem,
tudi, če reskiram,
da konča pod kolesi avtomobila,
pod nekoga nogami...
Reskiram.

Samoti delaš družbo,
hrepenenja skrivaš,
ak' si ožvrgoljena,
raj' gnev pokažeš,
on ne bom nikoli jaz,
ni ga, ki bi te osrečil.