...

violina.

...ključ kot npr.
.
.
.violinski ključ.

Od časa do časa si v dišeči senci pripraviva pojedino hrustljavih jabolk.
Drug po drugem napol molče kotaliva besede in sanje in dotike.
Ti se nasmehneš in s koničastim sekalcem prestrežeš pogled mojih prašnih oči.
Nato od nekod prifrfota modrikast dan in se nalepi na šipe tvojih oken,
za katera ne vem, kakšna so, a si jih predstavljam.

Z rojstvom v
ta usran svet struktur
polomila sem si krila....

Dotaknil si se me s pogledom,
ki obljubljal tišino je globine.
Neslišno sva drsela po poteh
preteklosti, ne da bi odmaknil
nežen odobravanja iskren uvid.
Nasmehnil si se podobnosti barv,
ki so plesale okrog dogodkov,

Drevesni sadeži pod nešteto
in nebroj listja ne padajo sami.
Sočni, zreli in voljni nežnih
in pravih rok, čakajo skriti.
Telo v senci odhajajočega dneva
ni vidno v vsej svoji lepoti,
ako ga ne razsvetli drugo telo,

Pes, ki te čuva
ne pobegne pred senco,
ki ni njegova.

Stojim pred teboj z najnovejšo
družbeno sprejemljivo masko
zelo sem ti všeč.
Gledam kako spretno sukaš
svoj krvav jezik
in bljuvaš razbito steklovino...
Zadaj  za teboj, zombi,  

Solzne so njene oči...
bolečina iz njih kriči.
ne, ne prenese več njegovih laži!
zapušča hišo voščenih lutk...
še zadnji pogled na okno...
čudovito je...prepolno lepih
belih rož... a zamrznjenih...

Kot v pozni jeseni
V gozdu med obrazi, ki so te ljubili
Med njimi
Ki so obnemeli, ko je prihajala pomlad.

Štirikrat smo si podali križ
In zapeli
Da verjamemo v ljubezen
Ker vanjo smo vedno verjeli