Nima smisla več tu trpet.
Glava te mora že močno bolet.
Prasketanje ognja v tvojem srcu
je podobno smrdljivemu prdcu.
Vsak dan- nova borba,
vsaka borba- večje sranje.

V svetu svojem si
in postala odveč sem ti.
Pol življenja mojega
v nič pretvoril si.
Nekoč bila sem tvoj najljubši cvet,
le med postal je zate led.

Ne bom kot ptica trnovka
svoj zadnji ti stih izpela
ne pogleda ti ujela
slišal ne boš moj'ga joka.

U tej noči le meglica
me spremljati sme na to pot
ko polna težkih lažnih zmot
kažem svetu druga lica.

Za Veliko Noč je k nam prišlo temačnih ljudi

Rekla sva, da jih ne bova spraševala zakaj
Da se bova obrnila v praznino in zašepetala
zašepetala,  da je res.

Sprehajale se skozi mene
razne misli in ideje
lenost jih ni zadržala
odšle so z vetrom skozi veje.

IN ZDAJ MNOGOVEZNO
PIŠEM ZA BREZVEZNE
V GLAVE SODE
V GLAVE LIHE
PIJANE ČRKE
V TREZNE STIHE

Kričanje brez glasu.
Glas brez tona.
Kri brez barve.
Smrt brez groba.

Začetek brez konca,
konec brez začetka.
Klavrni konec
velikih ljudi.
Smrt brez življenja,
življenje brez smrti.
Krvavi konec
malih ljudi.
Noč brez dneva,
dan brez noči.
Smrtonosna smrt
ubogega človeštva.

Žvok ni pok.
Tudi jošk ni refošk.
Tudi Tof ni krof.
Je pa ljubezen- bolezen.

Na tem svetu ni prostora zate,
raje kupi si kravate.
Na tem svetu ni prostora zame,
raje kupim si šalame.
To je šala,
ne pa resnica taprava.
Resnica je ta,
da na svetu ni prostora za dva.
Čeprav ta dva spadata skupaj zelo,
ju svet spravlja narazen trdo.