O drugih ni dobro vse vedeti,
lahko postaneš ječar in ključar
njihovih nerešenih skrivnosti.
Prav nasprotno, o sebi je dobro
vse vedeti in vse razumeti,
lahko postaneš tkalec svojih sanj
in sanje tistemu, ki je tega vreden.

Če se poigram z mislijo
nenehnosti življenja,
mi v utrinkih mentalne slabosti
v malih možganih preskoči iskrica,
ki prižge žarnico
umetno ustvarjenih sanj.

Vstane ob šestih zjutraj,
se umije, se obleče,
zapusti stanovanje,
se pelje po cesti,
pride v službo,
popije kavo,
prelista dokumente,

Gledam te kako mi prilaziš...
te oči..divota, tamne a sijajne ko noč u augustu krcato zvjezdica. Skoro sam i zaboravio kako si ljepa.
Srce mi udara u grudima oče da iskoči napolje...
Prošo je pola sata od kako sam krenuo od kuče,
sav nestrpan, ko malo djete na božično jutro,

Ob obali je stala majhna koča kjer so stregli pijačo. Sedela sta pri eni od miz, noge pomakala v morje. Zaljubljena pripovedovala eden drugem o preteklem življenju, ko se še nista poznala, govorila resnico, ona bolj iskrena, kot on. Jokala sta na izmene, ona nato on, ona, on.. on. Obljubila sta si, da si bosta odslej vedno iskrena, nobenih belih in črnih laži.

Zbujen,
zadnji trenutek,
na školjki,
zadnji trenutek,
zajtrk,
zadnji trenutek,
v službi,
zadnji trenutek,
jutranja kava,
zadnji trenutek,
na sestanku,
zadnji trenutek,
malica,
zadnji trenutek,
tipkam,
zadnji trenutek,
požirek vode,
zadnji trenutek,
poročilo oddano,
zadnji trenutek,
na poti,
zadnji trenutek,
razmišljam,
zadnji trenutek,
doma,
zadnji trenutek,
večerja,
zadnji trenutek,
tih televizor,
zadnji trenutek,
umite podpajske,
zadnji trenutek,
zaspal,
zadnji trenutek.

Prevrelo vesolje
meče sence
na jutro

-Zapozneli refleksi-

Hodijo ljudje preko cest brez obrazov, 
meglen rdeč odsev, na licih vidim kruto ekstazo.
Glave sklonjene proti dnu v globino zemlje,
a ni miru.
Koraki počasni, negibne roke, 
solze kapljajo pred njihove noge.

Končalo se je jutro, končala noč.
Ni bilo ne svetlobe ne teme, pa sem stala  
 sredi ničesar in čakala, 
da prideš v bolestnem siju skozi moj um,...vsaj še enkrat.
Levo, desno ihtel je zvok, ki ni prihajal iz mojega grla, zvok,
ki je šinil iz ozadja moje namišljenosti.