Jedino tako može biti ispravno
u zvuku koji dolazi
donosi i odnosi.
Ritam se ne mjenja
Sve je več bilo nekada
i sve je novo
u sječanju na...

Tudi prvi pok,
ki se razširil je v prostranstvo,
še kar naprej utira sebi gaz
v njem vsak od nas
življenje svoje vodi
naj pazi, da ga ne ugrabi plaz.

Spoznal sem v sebi plod moči,
ki vodi me v resničnost
v njej strah poželjnost in skrbi
spremenjene so v ničnost.
Saj vir mišljenja mojega
so želje vsakodnevne
one me obveščajo
kam misel naj mi krene.

  Dajte jim vina,
da v gnezdu zaspijo,
taticam poletja
naj kljuni molčijo.

Dajte jim vetra
kot Ikar očetu
soncu preblizu,
predaleč poetu.

Slikajo te barve,
duša je paleta,
v brezmejne črte
barvica opleta.

Nosijo te sence,
v vejah mesec zlati
in ko drugi spijo
ti ne moreš spati.

Naj naju vodi noč, radovedna,
v brezkončnem času sva le trenutek,
življenje tako prehitro mine,
zato izsanjajva neizsanjane sanje sedaj.

Prišel bo v belih snežinkah, kot zmeraj,
padal bo dolgo, dolgo v noč,
pobelil bo strehe naših domov,
preoblekel stare ograje iz šibja.

Ko  "jaz"
napihne
do neba se
in še čez....
takrat me
pahneš
v praznino...

List, majhen in rumen
je odpadel z veje,
odnaša ga topel veter
in ponese do velike reke.

To me zanima.
Poglabljanje, moj Seraf.
Nič drugega več.