Moj pot je v poti
ki me vzpenja k njim
v Rim zavesti kjer
se Pitijina zenica r a z š i r i
mi v sedem drobnih veličin
kjer sin sem zrasel skozi
line saturnalij

Vseprisotna duhovna sila,
ki si dala mi življenje
v tem telesu in v kraju
kjer živim prepuščen poti,
tisti poti, ki me vodi
in mi daje moč spoznanja
in težave tudi zraven
če se nisem jim priklanjal.

Sedim na skali tam ob morju
zagledan daleč v obzor
grozeči valovi so pod mano
jim kaže skala svoj odpor.

Dost je blo klišejev...
Grem na lepše. 

Razdrli so gnezda spominov,
razruli poti sanjarjenja
skrbno razlite po prostoru.
Porumeneli so odtise najinih
glav in pogledov,
odnesli skrivališča dvoma

noč mi je obrisala prah iz porazov,
slonečih na mavrični blazini
tvojega jutra...

stala sem in se upirala;
ne dam svojih spužvastih besed

Novo spoznanje me vodi
v čisto drugačen nov svet
z njim se mi zarja odstira
ne morem sam sebi verjet.
Ogromno vprašujočih pogledov
obstali na meni so vsi
le jaz edini med njimi
razlagam, kar videti jim ni.

1. Hora legalis
2. Nihče me ne razume
3. Prvi moj    

Nervozen sem in iščem si.
Po vesolju mehko se potuje;
biti nočem.

Preblisk.

Lonec na smetišču brez moči,
da zadrži, vsebine sebi mile;
čisti altruizem.

Vstopil si v moj svet,
svet senc...
prinašaš radost
prinašaš smeh.
Toplina tvoja,
tvoja ljubezen