Sem toliko teh let...
Živel ali le bival?
Na poti svoji življenja srd...
Okusil ali le požiral?
Vse s trudom sem opravil...
Pa si pri tem užival?

Ko sem zaspala si bil že ob meni
naročje tvoje toplo sem želela
sanjala, da vse to nekdaj sem imela
a to le sanje so bile varne v têmi.
Le temna noč lahko jih je razkrila,
te sanje potopljene v srcu tvojem, 

Edino srečanje
Srečanje s krvjo in
topli dnevi
kot le občasna pošiljka svobode.
Pozaba slike,
ki ni bila vročena.

skozi usta viharnega neba ustavljam vozeč se sto na uro gledajoč spregledam na drevesu ribo ki mežika nuklearni pasti zgrajeni iz ledvic lopate rdeč oblak iz svinca hrumeče pada navzgor na dno v tišini jutra zadnje zore

1
2
3
4
5
6

Hotne sile v meni se zbudijo v odgovor na spomin na vrh Venerin:
napeta koža spušča v loku nežnem senco proti ... huh.
Zaman otresam z glavo. Slika vznožja hriba kot klop psu na rep je prisesana.

ostale so črepinje tvojih dni,
na mojih dneh,
kot kake mučne sanje, ki sva jih
kovala v kilometre
in pletla v milje...

Nikjer ni bitja, kot je Rom
on svoj'ga bistva se oklepa
ne dopušča srcu takšen zlom,
da mu svobodo kdo zaklepa.
Prišel je on med nas volkove
za ceno svojega življenja
uči nas vrednost en'ga dneva
in ničnost bogastvenega želenja.

Na modrih krilih jezdec je poguma,
dvignil z očmi ta neprebojen zid.
Zašepetal, saj ljubezen ni uvid,
onkraj spečega je raj brez razuma.
Zvezde utripajo kadar sva sama,
niti trenutek nisva lažen privid.
Dograjen sva ljubezenski zemljevid,

Težka solza greha
Olupi kovinsko deblo.
Glej, glej; nekdo čuti.
Deblo
Neštetokrat prehojeno,
Presekano, olupljeno