Ti!
Ti si nekdo, ki ga poznam...
Ti si človek, ki je iz nebes poslan,
Ti si tisti katerega želim...
Ti si angel, ki leti,
Ti si tisti, s katerim bi poletela,
in za vedno z njim živela!!!!

nisem šla, da bi ubežala...

avtoriteta me je bodrila
in pamet mi je vlila voljo,
ko sem se zrušila pod težo sivine,
pod težo težkega dne...

Kaplja smole je ujela,
srce v ametist objela,
brez enega samega utripa,
neskončno lepo, mrtvo.

Stopil bom kamen,
spral bom smolo,
namočil ga v svežo kri,
neskončno gnusno, živo.

Oblaki mojega sveta
so temni, grozeči, prežeči.
Venomer obljubljajo le nevihte,
ki me potolčejo na tla z dežjem
in bičajo telo v ritmu obupa.

Ko cutis,
da ti nekdo brez besed
vec pove,
kot z dolgim pogovorom.

Ljubezen,
ki je odšla,
ni izgubljena ljubezen.

Je ptica,
ki je odletela v nebo spomina,
kjer živi na vekomaj.

Sanjam,
a ne vem o kom.

Mislim,
a ne vem na koga.

Odkar imam tebe spet vem, da je luč.
Ko tebe objamem, kot morje brezbrižen
objamem ves svet in ves zvezdni krog
in zate nekomu globoko hvaležen
sem pravkar ujel se da molim - O BOG.

Čas mineva, jesen se prebližuje,
zeleno listje spreminja se v zlato.
dan je krajši, noč daljša bolj boleča,
kdaj pride dan ki je napisan pod lučjo.
Vem da je življenje bolečina
in da trplenje je vsakdanja stvar.
Vendar srce želi ljubezen tvojo
šepeče le;'Dni takih več - nikar!'