...ker sem sam-piši oblakom, na svetu je zelenelo
drevje, bil, zvil, ubil, razbil-svet je moj.
Daj mi vžigalico!
Izdatno nabijanje v les-ti si smreka, svetloba
je list-kurim drevje, poslušam kuščarje.
Daj mi papir!

Vladanje znotraj
prebledelega mesa.

Ostržek na 1000 načinov.

Tiho rišeš po mojem telesu
skrivnosti tvojega in mojega neba;
v počasnem ritmu, neskončnem plesu
tiho rišeš po mojem telesu.

Po večnem spancu hlini dekle iz teme,
solze spolzeče tresoče požirajo melodije.
 
Temna je noč,
glas tresoč,
ogenj pojemajoč.

Šepet valov,šumenje vetra,
nežna melodija,srce mi valovi,
v želji koža se ježi,
želi si te, ta tvoj dotik,
ki ublaži vse moje sle,
poteši skrbi in solze posuši.

Posedanje v kavarnah ima svoj čar.

Neobnjejsedeče izmenjujoč
thalassna zrenja.
Neobnjejsedeče vzklikajoč
bdaglra!?
Neobnjejsedeče absolutirajoč
abnormalnost.

Pripravljali smo se na življenje
ne da bi vedeli
da se je to
že zdavnaj začelo.

V naročju tihotnega sem molka,
bedim zavita v sanje,
živo gorijo
in se iskrijo,
trdno je prepričanje,
začrtala pot je upanja roka.

Za večno ti si v meni.
Zasidran si globoko,
da ujma življenja nobena
ne zmore ti priti do dna.
Poskus vsak me rani,
da izpulila ven bi z duše te roko,
trpim, krvavim, ne zmorem bremena:
želim, da ostaneš del mojega sna.

Vdih

Najini senci
rimajoči
z mlekom lune
napojeni