Zakaj bi iskal pravo ljubezen,
ko našel je ne boš.
Zakaj bi se živciral,
ko potem prelepo bo.
Vsi iščemo neke bedaste ideale.
Ti res obstajajo...
Vsak v nekom najde zvezdo,

Muzika sladka.
melodije njegovih prstov,
toplina klavirskih zvokov.
Disonančni glasovi,
mehkoba nepojasnjenih sestav.
Bitje nezanih svetov.
Šelestenje not,

Ne da se živeti.
Kot vreča
živiš,
a kot da te ni.
Mižati si želim.
Saj lahko...
Pozabim na svet,

Živeti v smrti.
Grešiti v čistosti.
Osvobojenost v kletki.
Zunanja lepota,
notranja grdoba.
Višave globin.
Inteligenca v brezupih.

Ležiš tam,
kot ovenela vrtnica,
posušena,
brez zrelih znakov bitja.
Pomoč ne zdi se smiselna,
ti pa živiš v temi,
v vesti nobenih pričakovanj,

Odšla bom v temo,
sama,
brez nobene luči.
Ko iskal me boš,
trpela bom.
Skušaj me najti.
Skrivam se.

Solze so trenutek sreče,
trpljenje žalosti.
Ona joče
brez milosti polne.
Soj njenih solza na mizi...
Kapljic obupane duše.
Ne vidiš jasnega neba.

Moje življenje je nekje drugje,
ni ga tukaj,
kjer dolgčas pretvarjam v zabavo.
Moje življenje je moje,
je daleč,
pa tako blizu.

Sredi mogočnega vsemira,
tam kjer duša mi umira,
pust in nemiren moj planet,
zadel v bistvo ga je tvoj komet.