sonce greje nekdo hodi po travi Nenadoma lepo dekle ga ustavi
Ljubim te reče se k njemu privije
Valj njenih poljubov nanj se izlije
Mladenič jo srečen poljublja nazaj
Zanj vse je popolno izkusil je raj...
V gradu prelepem na enkrat sedita

Nameni izgubljene duše
Plešejo poslednji ples
Maska se trga z obraza
Občutki kričijo od bolečine...
Usoda kreacije se zlije z destrukcijo...

Življenje,kaj je to
je to sreca
je to radost
ali je to žalost,trpljenje
sreca,veselje to so otroci
prinasajo radost v zivljenju

Prezir bom dal v okvir, da bo mir.
Ob tleh nemir ne bo več obstajal.
In ničesar več ne bo obelodanjalo ostrin v dušah izmaličenih.
In blizu bodo novodobne perverzije.
In vonjal bom sladkosti vseh trpkosti in trpkosti vseh sladkosti.
Enkrat za vselej.
Enkrat v večnosti. 

dotakljivost
minljivosti
mu je kruh

Začetki se pretakajo,
iščejo in rastejo.
In se nehajo dotikati,
ko dosežejo
in se zavedajo.
Velikih rojstev.

Let ptice,šepet valov,
hoja po dežju v vetru,
koraki donijo,
sliši odmev se srca,
ki v prsih tako nežno šepeta,
melodijo ljubezni, resnice,veselja...

Sneg naletava
Hodiva po snegu
Razigranost sije iz najinih oči
Snežinke loviva v dlani
Loviva jih z usti
Stopijo se na najinih licih

V odblesku rose si je razcapan z dlanjo zastrl pogled gospodar
Andaluzije.

Krogotok misli.

V odblesku rose si je razcapan z dlanjo zastrl pogled gospodar Andaluzije.

Peklenska noč...

Spanec razprodan
Prepozna
Kot vedno
Jok odvzet
Sanje smrtno tavajo
Te slutnje ne poznam
Ogenj izparel v bron