Modrooka, plavolasa,
kakor vila iz pravljice
po stezici ob gozdičku
svoje nežne sanje tke.

Cvet posušen in ujet med platnice.
Dvajset pomladi odkar je cvetel.
Plaho dotaknem se roba cvetlice,
k prsim ponesem ta čudež zbledel.

Raz strehe noč razpne skrivnostno krilo.
V daljavi Orion krasi svoj plašč.
Jaz iščem rim in smisla z novo silo,
kot Feniks strt v obupu vztrepetam.

Aprila so sanje lepše,
aprila je svet ves svetal.
V aprilu se veter šali
in jaz vse preveč sem sanjav.

Rada bi,da greš.
Rada bi,da se te ne bi več spominjala.
Da bi te lahko izpraskala iz sebe
In ne bi ostal niti košček.
Nočem te izbrisati
In ne želim,
Da te nikoli ne bi bilo,

Everything was bright
Everything was right
It was that day
Day of my death

1.Ko si sam
in ko ne veš kaj bi
sem jaz tam in
v hipu vse se spremeni

Toplina,sladkor, objem...
Nedolžen otroški smeh,sonce, iskrica v očeh...
Nikoli končano potapljanje v morje sanj...
Sprašujem če smem,
Čutiti neskončno lahkotnost nežnosti?
Je Kot srečen konec najlepše pravljice

Misel se preliva v besede,
iz dna duše se vzpenjajo,
prikazni, silhuete blede,
svoje nevidne mreže napenjajo.

-izbrisano-