za mano nemščina,
pred mano angleščina,
na levi hrvaščina,
in jaz, ki se delam,
da berem Američana,
prevedenega v slovenščino.

Szymborska in Udovič
sta si sposodila Lota
in njegovo ženo

mislila sem, da me
ugotovitev kam popelje

želela sem ostati v kotu
skrbeti ali se bodo požirki piva
izšli s prebranimi verzi
bom morala ostati dlje
se pogovarjati      biti kristal

prisluškujem nebu
bolj malo pove

samo rožmarin
in njegov bolestni vonj
ki odnaša

Dovoli, da se napijem iz jezera v tvojih očeh,
dovoli, da se dotaknem s poljubom svile tvojih las,
dovoli, da počiva moja dlan v tvoji.

Ne štejem več zvezd
in ne zrem v oblake,
ne češem se z vetrom,
ne umivam se z roso.

Bežim pred dnevi,
ogrnjen v plašč Bolečine
zavit v šal, tkan iz trenutkov žalosti.

Ne, ti ne boš prišla!

Odprl sem vrata srca
v umit, sončen pomladni dan.
S pogledi želja so zatrepetale moje oči,
žalostne od praznih pričakovanj.

Ne, nikoli ne boš znala ljubiti
polusahlih trav v naročju barja,
mirne gladine ribnika pod zasanjanim Krimom,
ščebeta ptic v objemu ločja,
drobnih mravelj pod spokojno podrastjo.

Slike naju vračajo
na prvo mesto,
kot znajo...
Ko sva se še čudila vsemu,
avtomobilom, mimoidočim ljudem...