oluščeno zidovje
nad bregačo
samoti je ostalo
zadnja postaja

minljivost
je pustila odtise
na zlizanih stopnicah

skozi
tisoče poti
jo je našel
iskreno
nevednico
s prvo
jasnino v očeh

1.Rosno jutro
2.Prepleteni srci
3.Aprilsko jutro
4.V roso ovit
5.Jutranja rdečica
6.Ognjena
7.Jutranji otrok

Ti si me naučil

dihati življenje.

V december sem vtetoviral smrt
da bi na tistem vrtu kjer
kače v želodcih ljubezni
drsijo tako milo
tako brutalno
da se spozabiš
nad tem da ljubiš

Vlečem razbitine dišeče črne
nočne zime
pod mejo koles
in preglasno krasne glasbe
Še en zavoj v prazno
še en krik med note

Pozabljam te

Bilo je
kot da bi se znova rodila iz maternice
v pekočem erotičnem sunku
trepetajoča buba
mehka in upogljiva kakor vosek...
In ostal je vonj po pomarančnem olju,

Veliko je ljudi na svetu,ki zeli ljubiti ali je ljubljenih.
Jaz sem ena izmed tistih katera ljubi iz cistega srca.
Katera svoji ljubljeni osebi nebeskih modrih oci
daje iskreno ljubezen
za katero sama ni vedela, da jo zmore.

Dotaknil si me
s toplino diha
odstrinjaš tančice
brezsramno razgaljaš me
v vrtincu besed
neizgovorjenih
najdeš me