MENTOR ANIMUS
ŽIV BOG TI NE PRIDE
DO MRTVEGA
V TEJ MAKSIMALNI
MAJHNOSTI

POEZIJA
PITIJSKA PITA

Ptic let,
nebeško čaščenje,
nesrečnikov dar,
moje trpljenje.

Vem da si zame vse
To veš.
Vem da sem zate vse
To veš.
Vem kaj naju loči
To veš tudi ti.
To so najini sovražniki.

Napaka je bila, da sem te spoznala,
Napaka je bila da sem te ljubila,
Napaka je bila da sem te izgubila
Napaka je bila da sem te pogubila
In nato še "ubila".

Ravnam slabo,
Ravnam dobro,
Ravnam po svoji volji,
Ravnam nepremišljeno,
Ravnam zadovoljivo,
Ravnam človeško,
Sem samo človek.

Kako naj se te dotaknejo moje roke,
da boš vedela, da te imam rad?
Kako naj spregovore moja usta,
da boš vedela, da si mi vse?

In kje je končna misel naših misli?
Zakaj rojevamo se vsi?
Vsak v sebi nosi odločitev,
kakšno bogastvo nabrati si.

Tam v mestecu malem stojiš,
prej kot objekt
bojišče nevidnih pasti se mi zdiš,
katerih zanka
okoli vratu prisotnih se zajeda.

V globočinah človešlih
nahajaš se ti;
poznana kot kaplja,
ki krpa duha.

Polzi življenje nam vsem skozi prste
čas nevzdržno hitro vse duši
udarci srca zvonijo v ušesih
dan za dnem ta misel vse greni.