Vso noč sem izganjal duhove.

Tiste s smehom v papirnati vrečki,
tiste s protezo v modrem lončku,
tiste z nočno posodo pod posteljo
in tiste, ki ti prižigajo svečo.

Dokaz da Bog obstaja
je v tebi oj dekle
saj ustvaril te iz raja
kot domovino je.

V cerkvi na gričku
sem prvič te vidu
od takrat pa v srčku
ni mojem več miru

Pod potnim mostom
sivih lobanj
najdem svet
in se podam vanj.

Človek ti, izgubljen sam v sebi,
ker nočeš videti v srcu - njega,
medlo svetli in te obujeva,
da bi začutil vendarle enkrat,
celoto vsega.

Veličastna si slovenska mati,
težko je, pod soncem takšno najti.
Muke polno je življenje tvoje
z dna moraš večkrat se pobrati.

na topli dlani
se dani
modrina tiho kipi
izpod vek
prebujajočih

pusti mi vendar
da teče
skoz mene
boleče trga
brezčasno ostaja
topo trohni

Prvi dan, ko spoznala sva se, bil je lep.
Potem sva skupaj preživela nekaj tednov.
Prišel je dan slovesa,
Poljubil si me kar iznenada.
Bilo je prijetno.
Dala sva si obljubo, da si bova pisala in klicala.

Kdo ve kaj je sreča?
Jaz vem.
Sreča je nekaj lepega,
Nežnega in veselega.