Tvoje ime prenaša sipine,
tvoje ime izbriše sivine.
Tvoje ime kot črka v pesku
moje ime-popije ga.

Dvojina izmakne se,
kot da želela bi,da zlije se vase-
Tvoje ime.

Izgubljene iluzije. Noč dneva. Sam.
Iskanja večna skoz mladost. Drugam
korak namenjen...  Trhel most do mojih
sanj... ne, ne verjamem več!

Sivo je nebo. Ura skoraj tri.
Tam na bledem obzorju prva zarja tli.
Soj zvezda kopni. Mesec je odplul.
Buden sem, ko ti sanjaš še v snu.

Na obrobju, sočna gozdna jagoda
vabi čutila, da se pokušajo.
Želje vroče si oplemenitijo.
Pot izbire je tvoj okus, usoda.
*
Čez vse bregove poplavlja le voda,
kjer sile zaupanja že derejo,  

Zarja neba. Trsje se ziblje.
Veter odet je v plašč iz iskanj.
Rob  v zelenju. Lokvanj in šibje.
V krošnjo zaplava osamljeni vran.

Včasih v mislih
iščem razlage
iščem odgovore,
iščem napake.
včasih v mislih
tako besede tvoje vsake
padejo na plodna tla.

Govori. Ni mi mar.
Ne slišim več besed.
Nisem, kot bil nekoč sem, ujet
v tvoja leporečja, v  načičkan svet,
spleten in vešče dekoriran.

Vse je tiho
njega ni,
moje srce
si ga želi.
Joče,joče
le,zakaj?
srce želi
si ga nazaj.

Rekel je, pozabi me
nisem jaz za te,
jaz sem mali princ teme
ti pa ljubiš sonce.
Rekel je, hudo mi je
kadar jočeš se,
vendar ne pozabi
da se ti bojiš teme.

Tudi zvezde sij, noč sna utrudijo,
takrat zavese zatemnijo nebo.
Najsvetlejša pade v morje, ki bo
čuvala skrivnost, zakaj ljubi le njo.
*
Po dvoranah sanj ljubezni hodijo
mnogi, v rokah držeč krhko šibo.