Zaman me kličeš
nazaj ne bom prišla,
kar glej me le od daleč,
kar trgaj bolečino iz srca,
zastonj me kličeš.
Izberi drugo,poišči
si ljubezen pravo.

Zvezde,za koga sijete nocoj?
Komu sploh mar,vaš sijaj?
Mogoče vas pa gleda tudi on?
In če vas gleda,
mu pošljite pozdrav.
Povejte mu,
da ga še vedno ljubim.

Pozabi na dneve,
pozabi noči,
pozabi ljubezen,
čeprav še gori.
Pozabi poljube,
objeme strasti,
pozabi besede,ki bile so laži.

Bolečina v mojem
In v tvojem srcu,
Ljubezen ozdravela bo.

Srečo sva uživala,
In nikoli je nisva
imela dovolj.

Rada s tabo bi božala oblake
pa se bojim
ker dol z neba, kažejo mi spake.

Rada s tabo potipala bi morsko dno
pa se bojim
kaj tam spodaj zgodilo se bo.

Pod zvezdnatim nebom,
na skalni polici,
tvoje le roke
in njih nežni klici.
Tvoje oči,
Tvoj le pogled,
samo tvoj vonj
in na ustih nasmeh.

Globoko verjamem v notranji svet
ki ga skozi življenje ustvarjam
korak za korakom se mu približujem
se v njega utapljam, pretvarjam.

Najprej bil je on, kot angel s krili
dotikal se in ljubil je nežno
vse bilo je v idili.

Na postaji popravil mi s čela je pramen las
s poljubi prekril obraz
privil se k njemu je moj stas.

Nisem vedela, da znam stati na mestu,
dokler me nisi s poljubom pribil k tlom.
Nisem vedela, da znam mirovati,
dokler mi nisi s pogledi zvezal gležnjev in dlani.

Sreci je ime... neznana?
Morda. Morda ... poznana?
Zasanjana?
Ujeta?
Pregnana?