Ko se  dotakneš me z nežno roko,
ko tiha mi s prsti greš skozi lase,
čutim ljubezen za vse tiste čase,
ko te ob meni še ni  bilo.

V vrtincih slanih dvoje src sledi morju.
V vrtincih sladkobe morske dvoje oči obmiruje v senci lovorjevi.
V hipu poplavljen z mislimi.
Z mislimi neizrečenimi morje naplavi zaljubljenca.

Recerecrutis.
S Piranom v roki.
In rumenim muškatom.

Leta in leta prihajal je pes
res rad v mojo bližino
vedno dobil je zalogaj
se vračal čez zapuščeno njivo.

S poscano nogo proti avtobusu,
hrknem in pljunem
v obliki črke Z,
na kovinski količek,
sram neskončne energije,
nasajen v pogledu nikogar.

Vsak dan si privoščim:

zavitek neosmišljenih utvar
s kančkom hrepenenj

nekaj iskrenih pogledov
serviranih z nasmehom

Ranjeno srce,
na tleh poteptano.
Čigavo je?
Je moje?
V prsih čutim praznino.
Da, najverjetneje je moje...

počasi trka
celo na moja vrata
nova pesem tisočletja
ki se svetlika v tvojih očeh
in se nariše na tvojih ustnicah
kot edina pesem vesolja.

žametna
melanholija
to je njen dan
oblila je
konec mojih sanj

Včeraj sem prepozno zaspala-
zato me danes veter meče na tire,
zvija v plahutajoče ostanke senče

Iščem se raztrošena po asvaltu in travi in pesku
in z vodo raznešena vse naokrog do meje obzorja
tam kjer počiva moja duša v miru sama brez tvoje