Tresem se znotraj sebe.
Trese se spodnja čeljust.
V resnici se sploh ne tresem.
Trese se samo desni kazalec,
ne prenese pritiska svinčnika,
ne prenese nepotrebnega pritiska
svinčnika v mirovanju.

V višave se vzpenjaš,
visoko v nebo,
razprostiraš svoje veje,
mogočno,
bohotiš se,
kot velikan,
ves si v zelenem oblečen,

Vonj po tebi,
omamlja me,
vsa dišiš,ko
k meni se prižemaš,
ves sem tvoj,
vsak moj dotik,
v valove te potegne.

Prišla si potiho,
sanje mi dala,
da z menoj bi spala.
Sanje resničnosti,
naj zadiši po tebi,
ko te poljubim,
pokleknem pred teboj,

Težki so dnevi,
še težje noči,
ko tebe dragi,
ob meni ni.
S teboj čutiti,
s teboj se zbuditi,
s teboj hrepeneti,

Imam te rada,
ker s teboj,
je dež sonce.
Imam te rada,
ker s teboj,
je vse slabo,dobro.
Imam te rada,

Imava vse,
solze in smeh,
imava vse,
lepoto in greh,
vse še vedno,
negujeva,ohranjava,
imava lepoto duše,

Sama v ozračju vesolja,
lebdim,lebdim,
kot senca nemirna,
samo ogenj,
goriii,goriiii...
iskre spreletavajo,
da me kar zmrazi.

Trenutki so se razplamteli v podvojene sanje
kot tvoje biserno oko v valove morja,
obstala sem ob senci večnega razpotja;
naj obstojim, naj krenem dalje?

Malce je strašno in skrivnostno molčeče
in malce sem plašna v tej zibelki sonca,
kot čudna daljava zaziblje z obzorja
prastara davnina mi v strastno srce. 

Dotakneš me
lahno kot vetrc
božaš moje telo

nežno nežno
drsenje ustnic po hrbtu in
topel vlažen dih ki jim sledi