Gorje,če sonce nam ugasne
hudo,če voda nam presahne
joj,če vetrc preneha valovati
kaj, če ogenj neha prasketati
saj imamo še tebe
peti element, ljubezen
ta pa zadosti ni,
da naša ljuba zemljica
še naprej za naše potomce živi.

Legel si k meni
objel si me močno
zanetil iskro v temi
šepetal, poljubil me strastno

Spet
posegaš vame
kot vampir
sesaš mojo bit
ko grabiš mojo dušo
in uničuješ vse
kar sem

Moja boš,
saj tako si želela,
ali ne?!
Ustavi se,
se bova poigrala,
to bo mala šala,
jaz tvoj sonček bom,

Ustvarjam seme samega sebe
zato sem prav tu prišel na svet
rastem in širim si svoje bistvo
da ne ponovim spet Ikarjev let.

Lahkotni tih korak... le reke glas.
Prisluhni ji! Odvrzi ves kiras!
Trenutek, ki ga v sebi doživiš;
tako lep je... naj se ustavi čas.

Poglej v dan.
Se že bistri...
Kaaam, kaaam?
Ne sprašuj me,
moj jaz.
Pred tabo so poti.
Taaam, taaam...

Zakaj več ne verjameš?  
Zakaj v sebi trpiš?
Za vsakim črnim oblakom,
odpira se svetlo nebo.

Poln znanja
hrepenim po nevednosti.
Poln moči
hrepenim po krhkosti.
Poln prepričanja
hrepenim po dvomu.

Kdo diha
tvoje zaupanje?
Kdo misli
tvoj dotik?