ali je res, da me ljubiš,
ali je res, da trenutek moj je tvoj,
ali je res, da me ljubiš

ali je res, da živiš le zame,
ali je res, da me ne izpustiš, ko enkrat me dobiš,
ali je res, da živiš le zame

kaj naj napišem
mar ni škoda praznih besed,
naj raje končam, preden je treba začet?

ne bom risal slik, ker jih ne znam
naj raje pisat začnem, ali naj za vedno končam?

i shaved my beard
i shined my shoes
damn baby, now im ready
ready for midnight blues

why should i care
why should i  cry
life is beautiful
and love wont never die

Dotikava se v mraku naskrivaj.
V zraku je še vedno vonj aprila,
sveže umitih jabolčnih cvetov,
in vonj kipečih trav s tvojega krila.

Drhtiš v objemu mojega dotika,
napeta struna v nebo pripeta.
Na polnih prsih  kakor da je ujeta
strast in toplina in belina mleka.

Pelinov čaj,
da pozdravi se želodec,
mi usoda skuhala je.
Toliko grenčine sem že popila,
da se mi upira.

Moja usoda,
kurba prekleta.
Vsakemu,
ki malo prijaznosti ponudi se predaš.
Lačna in žejna,
se za kapljice in drobtine prodajaš.

Po cesti skozi življenje,
na križišču,
spet narobe sem zavila.
Zakaj ni znaka tam bilo,
slepa ulica,
cesta, ki s prepadom,
smrtjo se konča?

Nocoj je spet en tak večer,
ko sama s sabo-
ne vem kam bi se dala.
Nemir se vame plazi,
pri sebi nisem,
od sebe sem,
pri tebi me pa ni.