Rajski otok sredi oceana
se nanj utrnila je zvezda,
zvezda, ki je dar nebes za me.

Umiram ali sanjam?
Je to res al' ne?

V globini, tam nekje pri dnu
išče te nekdo.
Tam kjer luna, tam kjer zvezde
našel te ne bo.

Zasačim se ob mišljenju,
ki več ni tema moje glave,
ki blodnja je preteklosti
in grozo doživim.

trpeti
oziroma
ne živeti!

izbira svet!
ne ti!

Ko moje oči gledajo
tvoje telo,
letim kot bel orel
visoko na jasnem nebu
kjer je svoboda
in sonce nikdar ne zaide.

Ti moje spremenila si življenje.
Kaj vse na svetu bi dal,
da izgine to tpljenje
in da bi te ne spoznal!

Ni poti!
Nič več.
Spoznanje,
da začetek je konec,
je že zdavnaj mimo.
Kaj zdaj?

Pišem danes pismo tebi, ki razumeš svet moreč,
a tvoj pogled na prihodnost čudno je boječ.
Danes svet je tak, jutri nič ne bo drugačen,
le lastne misli naredijo ti vsakdan oblačen.

Ko zaslišiš v sebi glas,
zate ne obstaja čas;
je trenutek brez besed...
kakor da zavel bi klas,
pod vetrovi nežnih strun,

Čisto sama,
v tem svetu,
borim se naprej,
krepko je to spoznanje,
da sam si,
nikogar ni,
da zjokal na ramenu,se bi.