Roka se odpira k tebi
in hlasta zaman.
Ne priznam sebi,
da nisi mi vdan.
Ne izbiram načina,
ne iščem motiva;
ne vidim izziva!

Ebony in your hair,
snow on your skin,
in avalanche of emotions,
only nineteen.

popka
na isti roži

metulja
na istem cvetu

utrinka
na istem nebu

ne vem ce si zelim
se zbudit s teboj ob sebi
hodit s teboj
po brvi zivljenja
se nagibat
levo
desno

Ti si sin širnega morja,
v korale odet je tvoj sijaj,
zvezdav pogled tone v morju,
ko iskrica brez konca prapola.

Te tvoje grešne zvezde luciferja
postale so moje pribežališče utvar.
Iz črne kotanje pa tam veličastno,
vali opojen se vonj cigar.

Pod žgočim soncem krhka krila se talijo. Ti še vedno lucidno letaš čez prežagano nebo. Kristal v očeh zapustil svoje je bivališče...
Nemilost preplavlja še poslednje vence.
Trohni vse, še svilene sence.
Lesket planetov iluzij postal je teman, drgetaje umika v veneče se vesolje. Nema rosa se razdaja, kapljice polzijo čez magnetno
polje.

priletele so
bele price tvojih sanj
globoko v moje naročje

kot trepetlika sem
na razmočenih tleh

Is this it?
Is this truly it?
Did I accept the fact
that there's no hope
for you and me?

še odšel nisi
pa te že pogrešam
močno
tvoje poljube
tvoje dotike
tvoje vse