Nocoj me spet povabi.
Ne bom te zavrnila. Kot takrat.
Nocoj naslikaj me v rdeči,
odeni me v barvo strasti,
naj odvržem vsaj za nocoj črnino,
naj vsaj nocoj...
glas mi prekipeva in kipi.

Pravijo, da so pesmi
o drugih, o simpatijah
prehitro minljive.
A o čem naj potem
pišem?

hitijo koraki
smehljajev več ni
se vračajo strahovi
krvavih noči.

žarek odbije se z ustnic njegovih
toča razprši se na delcev sto
vihar pojenja preden začne se
jaz pa ljubim ga močno.

Ti si veter,
sonce, dih;
moja želja,
moj prepih...

Ta pesem poslednja je misel,
ki tebe slavi.
Orhideja je roža,
ki kmalu zaspi.

Ta pesem v vetru verze ohranja,
orhideja nemočna že zmago oznanja.

veter piha
    čez pečine
bolečina
    ki čez noč ne mine
pogled
    ki zbuja ti skomine
slika

Blameless crystal is what you are,
never bashful, pretty bluebell never too far.
Your spelbound zeal has captured me,
made me break the rules and let it be.

Glass in the dark and claret in it,
bliss of forsaken truth had left me with creed...