Še enkrat... bo svet objela;
mehko s krili te ovila,
delček sreče ti pustila,
da bi vanjo te odela.

Vsaka misel,  zapisana v čas...
je kakor duše in srca obraz.
Ko nekoč, razbliniš  se v pepel...
Morda iz njega šepetal bo glas? 

Drevo sem,
ki je ozelenelo, ko sem te spoznala,
ki je zacvetelo, ko si me poljubil,
ki je vztrepetalo, ko si me ljubil,
ki je zajokalo, ko si me zapustil...

podenevi osamljen hudo je trpel
ponoči v sanjah nemočno ihtel
za vedno odšla je ostal je na mrazu
preteklost postal je nasmeh na obrazu
dokončno izginil po krutem porazu
srce krvavi od ljubezni gorenja
zla sila vzela je smisel življenja

V očeh lesketa se ti nasmeh
ljubezen v njih ti berem
in tvoj dotik - res nežen
strah me je
da z vodo ga izperem

naj napišem ti pesen,
tebi, ki te še ne poznam
zadnjič sem te srečal pri semaforju
in nebo videl sem v tvojih očeh

Opotekajoč se
na ulici sama
med vsemi tujimi ljudmi
se lovim med njihovimi nogami
hitim

Oviješ mi roke okrog pasu
začutim vstajanje tvoje pohote
poljubljaš po vratu me še v polsnu
že čutim prebujanje svoje mokrote.

Vrvež ulic,
hrup glasov in korakov,
hkrati tišina in praznina,
mesto duhov.

Prosojni duhovi,
ki hitijo naokoli,

Imate težave s ščurki?
Uporabljajte novo žiletko,
dober zaključek slabi žurki,
le glejte na cesto.
Vas življenje jebe?
Uporabljajte kontracepcijo.
Kaj če počil je kondom?