i think i am lossing control on the things that i know
i think i am lossing control on the people i love
but what is making me angry the most
is that my feelings are so deep and lost!

Ujeta luna nepremično zre,
ko zmaj uklenil jo za vedno je,
prepozno zdaj, da bi ga zaprosila,
še zadnjič k oknu je stopila,
še zadnjič osamljeni sireni svetila.

Sirena v daljavi išče izgubljenega mornarja,
na skalah čakala ga je kot vkopana,

Zasvojen z vse kar si ti,
se utapljam

Manjkaš mi bolno,
moj zrak,
moja droga.
Spet mi zlezi v kožo,v žile, v kri.
Tonem in tonem.

lebdim med razbitinami prekooceanke
okoli mene sledi razrezanega podplata
ribe roparice se zbirajo, hiša časti
z veseljem se pokrijejo izgube

revolucija ne polaga rok
in ti še nisi izgubila lačna

Odšli so stihi
in ljudje z njimi
odšla so srca;
ogenj le pozimi.

Srečko,

nate sem se spomnila,
ker tudi moja okna
niso zastra.

če v sobo k luči
prileti velika kobilica,

pokliči brata,
naj jo odnese ven,
ker se ti lahko zaplete v lase. 

Dotik topline mi srce zmehča,
da sem kot zatreskana šolarka,
z vsemi čutili preplavljena,
ko zadela me je srčna puščica.

Dotik roke se z mojo zasanja,
začutim kako nama utrip razganja,
toplina iz rok po telesu spolzi,

Spominjam se svojih klicev za tabo..."oci,"
v roki si držal steklenico,
odšel si s sklonjeno glavo,
pokazal mi nisi prvih korakov,
roka me tvoja ni učila hraniti,
kadar si dvignil me na "štupo ramo,"
sem se počutila tvoja princeska,

Vdihnil si življenje... majska rožica,
v dlaneh te ljubim moj sin,
v dlaneh s poljubi nežnosti učim,
od sreče sonce v srcu čutim.
So me tvoja žametna lička uročila,
nežno za ročico korakov... shodila,
v mojih dlaneh z uspavanko zasiješ,