Poletje
vsi so zaljubljeni
jaz pa čutim le bolečino

kričim na pomoč
a me nihče ne sliši

Mater ti...!!!...in spet jih ni!
Saj res,
sem danes spomnil se nate,
ko iskal čiste sem gate 
v predalu, kot bile so pred leti...

Na črn list papirja
narišem modro črto
in hodim po njej.

Preprosto je lahko
in vsak korak
je raven.

Hodili so s svečo v rokah
da bi dojeli pomen
in bila je noč brez zvezd

Hodili so z zemljevidom v rokah
da bi prišli na cilj
in bil je svet brez poti

V moji tišini
je hrup gospodar
hrup nervoze
življenja vladar ...

Nihče umre
v smrtni tišini
vsi ljubijo hrup
brez razlike med njimi.

rdeče nebo,
črne stene,
ledeni zrak,
oster pogled.

na svetu sta dve stvari...
strah in veselje.
vmesna sestavina pa je sreča.

zakaj bi jokal od nesreče,
zakaj bi žalil ves svet?
saj trnje in bodice boleče
spremeniš lahko v najlepši cvet!

Kot ogenj gorim,
ko te ogovorim.

Kot vrela voda kipim,
tako se te želim.

Napake se oprosti,
le mrtve duše
se ne oživi.