Ker v naših srcih boli,
ječanje, vojna in smrt,
ker je naš svet odvisen od krvi ...

Ker bojimo se laži
predragih v sreči denarja
ker je svet odvisen od obrti ...

Če lahko bi zbiral,
bi ljubil žensko brez telesa,
zagotovo bi bila nebesa,
vsaj v peklu ne bi hiral.

  
(posvečena mojemu dragemu)

Lahko si moj svetilnik... brez zvezd v noči, 
Je tvoje dihanje.. hrana moji sreči,
Utrgaš zame lokvanov cvet... za
Božanski polet med poljubi,
Enakonočje po žilah se iz tebe v mene pretoči,
Zreva v globočine srca.. nadnebesni sreči,
 

Življenje se izpolnjuje
v čarobnosti nedorečenih
besed, ki slavijo estetiko.

Predaleč stojiš,
da bi objeti te smela.
Tvoj glas je piš,
ki v nočeh me objema.

ležim tukaj,
kjer si me pustil.
ni moči,
zlomljeno srce
ne vem, kje mi leži.
ostaja le vonj
tvoje kolonjske.

Nekega dne,
še sam ne vem,
kdaj in kje
si kot komet z neba
ukradla mi poljub.

Poslala sem ti sporočilo
in spraševala
kaj sploh čutiš do mene

ni se ti zdelo vredno odgovoriti

Kako je možno
da nisem opazila
kakšen idiot si

skakal si naokoli
s svojim retarded kolesom
jaz pa sem mislila da si
princ na belem konju

Besede tvoje so kot vroč vihar,
ki potuje po mojem telesu.

Ne ustavlja se...

Kot hladen led,
ki spolzi po nežnem vratu,
v meni prebujaš strast.