Tako bi Te že rad -
hitro in vednoboljhitroterplitko dihajočo
ukleščeno v težke kovinske okove tega naročja.
tu vroče in vednoboljvročeternemočno stokajočo
pod konicami ostrih električnih sunkov tega telesa.

Zakaj živel bi v tem svetu,
svetu brez sanj?
Zakaj poskušal živeti,
če živeti ne znam,
zakaj živel bi večno,
če je živeti zaman?

Človek mora nesrečno živeti,
srečno živijo le slepi, neumni
in zadeti,
ob dozi sladke iluzije.

Končuješ me o megla,
dušo spet prazno si zasegla
Oči ledene, vroče zgodbe,
vso radost si presegla

Nazdravi mi!

Meni!
Ki se borim da pozabim
se borim da živim
in živim da ljubim

Z rdečo kočijo odpeljali so te stran,
tisto noč,
ko že belil se je dan.
Bil je blisk in bil koles ropot,
ko zapustil si me,
šel odtod.

Na postaji stojiš
v novemberski noči.
S kovčkom v rokah
čakaš na vlak.

Na postelji sedim,
obžalujem svoja dejanja.
Jočem za teboj
in v spominu iščem tvojo podobo.

Touch me.
Kiss me.
I know you.
So why do you leave me?

ni všeč mi tvoj mokri vonj,
ki v sobo me zapira.
ves dan tako siv in samosvoj
v posteljo me stira.

Trnje šumi,
zvezde budi,
ki gledajo nas iz neba.

Pamet beži,
v višave leti,
odvrne pogled nam od zla.