Čvrste korenine, os življenja.
Moč, simbol večnega šelestenja,
okrog jedra si vse zvezde vrti,
kozmični prevodnik pot si vpenja.
*
Na zibelko položena drhti,
iz vejic breze metla odleti,
 

Trop sesalcev podobnosti ribe
se požvižga na človeške hibe,
zato polovica možganov spi,
ko vadijo ljubezenske gibe.
*
Zvok pod vodo načrtno ne trpi,
čutno se odbija, utrip krepi.

Pogreznile so rdeče sanje
za seboj še zemljo. Valovanje
vode je potihnilo nalahno,
kot bi zadrževalo vdih morje.
*
Rožmarin spominu sveti žlahtno,
še svetilnik deluje bolehno

NASTALA JE TISINA, OSTALA MI JE LE PRAZNINA, KI JE NI MOC ZAPOLNITI... OSTALA SEM SAMA, BREZ LJUBEZNI,TOPLINE IN OTROSTVA. VZELI SO MI VSE,KAR SE VZETI DA, PUSTILI SO ME SAMO NA TEM SIRNEM SVETU,V TISINO OBJETO..

RAZKRIVANJE

Ne hodim v cerkve
sem sam živi hram
v njem se počutim svoboden.
Izganjam iz sebe
kar po žveplu smrdi
sem drugače družaben, priseben.
Telo me posluša
me rado ima
nikdar ne privoščim mu jezo.

želim čutiti tvoje besede,
želim čutiti tvoje srce,
želim čutiti tvojo dušo,
želim čutiti te.

krošnje dreves so temne
njihove sence
rišejo kroge srca

v oblakih nemira
je tvoja roka
obzorje spokojnosti 

zjutraj sonce prhuta
nad rosno travo
sušim se v objemu