Osebe se ločijo z rimo.

Povej kaj, kaj, kaj naj naredim,
da najdem te, da koncno pravo ljubezen dobim.
Le kaj naj spremenim, ostane mi le telo,
jaz, ki te želim tako močno.

vsak dan, ki mi ga zagreniš,
spremeni se v ledenik.
vsako sekundo, ki jo otežiš,
spremeni se v najhujši trik.

čakam............trenutek
pričakovanje......tisto sladko
prijetno...........ščemenje
v notranjosti...... brbota
misel na.............ljubiti se
na mojem............  bregu reke

Vse, kar hočeš,
sem lahko zate.
Vse, kar želiš,
vzameš lahko pod roko.
Vse, kar upaš,
stopa v koraku s teboj.
Ne boj se,
ne moreš pasti čez vezalke,
če si bos.

(RUBAIJAT)

Ko ptici trn, globok se zadre,
še zadnjič svojo pesem zapoje,
zažvrgoli bolečih stihov zven,
prežetih svobode, melodije.
Se v ušesih, srcih, naseli,
tam si prostorček najde večni,

Dotikaj se me nežno in ljubo,
naj v krčih čutim stvarstva melodijo.
Pred teboj stojim, božansko glasbilo,
da ubrano na citre zaigraš,
prisluhni kako že zvenijo,
naj zadrhtijo, bobnijo,
se v valove strasti potopijo,

Sapica v objem sobe zaziblje zavese,
vročina leze v postelje, čaka umazane plese.

Spogleduje s tabo se črnina,
z zvoki naslade pretrgana tišina.

Svetel dan, vrt krasan.
Deklica sred trat leži,
veter boža ji dlani.
Oči zaprte, smeha ni,
deklica sred trat leži.
Samota.

vabiš me
v objem
sanjskega sveta
plesala bova
najino zgodbo
v globinah
neznanega