Ponovno pobožam
tvojo črno Stran
in ti mi spet sežeš
med rebra
z rdečim pogledom

Njena roka je zeleno reko prenesla v oči,
njene oči so zelene
in roka tako topla.
In telo?
Kot deblo naplavljeno na obalo,
za obdelovanje, naravno.

Tvoja dlan je zdravilo za moje
telo, me prežarčiš z energijo,
prepojiš vse delčke z ljubeznijo,
tvoja dlan je zdravilo za moje
telo, se v plesu rajskih ptic spojijo,
vzvalovijo, nežno zapoje.
Tvoja dlan je zdravilo za moje
telo, me prežarčiš z energijo.

Končno sem te dočakal
moja Fatima.
Prišla si tiho in nenapovedano
in prinesla vonj po Jasminu.

pogledam v levo...tam si ti.
pogledam v desno...tam si ti.
pogledam gor...tam si ti.
pogledam dol...tam si ti.

Kaj s teboj se je zgodilo ?
Le kako si mogla dopustiti,
najino srečo zavrniti, izgubiti ?
Otroški srček raniti.
Si pozabila,
da kot kresnička sem zate svetila ?

Poglej moja mati, mila,

Ujela si me v mrežo
iz nje me ne izpustiš,
bodi moja dobra Vila,
posuj s prahom me,
da bom znal leteti,
leteti proti nebu,
da obiščem te ...

Poglej jih, vojščake brez namena.
Bijejo boj brez razloga.
Borijo se zase,
za to, da bi bili opaženi.

S skromnostjo se rad
bogat odene,
ko peš, namesto z avtom
v gore gre.

Kako naj jo jaz
navzven izrazim,
če nimam nič
za dati med zobe.

Napeta vse bolj postaja koža, ko dobro znani dotik po njej zdrsne, jo poboža...Odpirajo pa spet zapirajo veke se, težke so; strast lega na to pregreto telo... Če bi lahko, ne bi več niti dihalo...Saj privlačnost premočna je, celega ga prežge.