Prebudi me
vonj jutranje rose,
ki se svetlika
na trati pod balkonom.

Odgrnem odejo
ter stopim do vrat.
Me jutro pozdravlja,
pozdravim nazaj.

Tisti čas je
strt na ostrino

Škripanje zavor pod oknom
se vrine med naju.

Diham prosojnega tebe.
V globine mojega srca
dih prodira globlje in globlje.
Tako prodoren, da zaboli.
Zbežala bi rada
od te bolečine.
Od tega bola, ki preveč boli.

v svetlobi se tvoji prebudim,
ko z žarki plešeš mi po obrazu,
ko veke lahkotno mi odpreš,
na usta narišeš mi prelep nasmeh.

S prsti mi drsiš
po laseh.
Puščaš me brez besed,
brez iskanja smisla
v tvojem početju.
Vem, da čutiš
vsak moj tresljaj,
slišiš,
vsak moj vzdihljaj.

Sence zbirajo se v travi
Oblaki sijejo na njo
Šepet listov prodaja tišino...

Žarke tvoje nosim v glavi
Srce kriči: "Objemi mi telo"
Veter objame grozote milino...

privlačen ti moj je okvir? 
Pa veš kje njegove slike je izvir?
Od kod vse barve na dan so privrele,
kam izliva jok se rože ovenele?

Ti na drevesu najvišja češnja diši?
Med padlimi na tleh pa veter vrši.
V soncu rdeče se svetleča
morda pa gnila, pod nogami tvojimi tre polna se jih vreča.

In a silent blaze of guns, we both fell to the ground.
It tasted like a rotten grapefruit - fresh vomit in the mouth.
When we got up, the world had split right between us,
leaving us light years apart.

Z vseh strani,
naj se moj pogled na tebi topi,
z vseh strani poljube ti prilepim, ti srce zanetim,
z vseh strani te božati želim,
dotikov na sto in en nači za vedno v kožo ti natrem,
z vseh strani,
z očmi ti gnetem svilno kožo,