Potopil sem se vate svet,
zdelan od bremena teže,
ki čedalje bolj globoko reže,
se počutim kot ujet,
saj je umetnost dandanes preživet,
je srce z menoj,
a duša tava pod oblaki,

Starost prišla si,
ne, da bi kaj mi sporočila,
tiho za roko si me prijela,
me s svojim plesom zapeljala,
kot v rosnih letih sva odplesala,
sem upehan se te oprijel,
nič več tako zal,

Starost prišla si,
tiho šepetaš mi,
nežni tvoj dotik,
spreminja me vse dni,
sem dete bil,
zdaj osivel

Odpiram oči ...
Na vzhodu jabolko rdeče zori.
V krilu mesta vstajajo hiše.
Električna žica drgeče pod težo golobov.
Zlivam se v razpokane vene ulic
skupaj s tisočerimi sanjami tujcev,
ki pršijo v nebo.

sedanjost in prihodnost
sta iteracija preteklosti

kar je bilo prej pravo
je zdaj iznakaženo in nezdravo
jaz pretekla je le varianta
mene sedaj

A misliš da bom ostal,
sprijet na razbeljenem plehu avtomobila,
nemočen in star,
z očmi praznimi
in roko vžgano v drobovje spomina?

Sem le starček,
vklenjen v postelji, ker telo mi umira...

Z modro razcvetene površine
je skozi zrak potovala črta.
V počasnem gibu je šla
skozi moja usta in se odbila
v peno tvojih plim.
Tam je utonila.

želim ležati s tabo na plaži,
da morje obliva najini vroči telesi
in s soncem igrajo se valovi,
ki hladijo najino poželenje.

lepi, poshteni obrazi
skrivajo zoglenele lobanje.
vsi vcherajshnji porazi
mi vdirajo v sanje.

Kupim ti majhno zbjxgha.
ZHhfske odzhene vse skrbi.

zadiši po morju
po tistih spominih
galebjega leta

po tisti toplini
morskih valov
stkanih v naju