In smo brezvredne številke.
In predvsem zelo nadomestljive številke.
In se zapletamo v enačbe.
In najzahtevnejša je bitiznekom.

In noče delovati ko se vrine oseba X.
In joče ko ljubezen ni več konstanta.
In postane neenačba:

Poglej naju - kaj za vraga počneva?
Tole posteljo spravljava v sram,
vedoč, da vsak svojo pot greva naslednjega dne.

Jutranja kava ne spere
opite noči
in jutranja cigareta
ne pomiri tenkih živčnih niti,
in celo jutranji poljub
včasih ne reši
ničesar.

moji upi rastejo
v režah mačjih zenic.
skrivam te v noči
bergamotasto medeni.

poletje je odšlo:
tokrat brez krvavega končnega preobrata
brez novega nezadnjega slovesa
tokrat se je začelo s koncem
se zdi

Pesem,
ki se začne.
Začne,
kjer se konča.
Konča,
se na začetku.
Začetku,
ki na koncu leži.

Odplavale so sivoblede sanje,
odpihnil jih je "vihar miru".
Odplavale so združene
z ničevim upanjem
v nikolišnjo prihodnost.

pogrešujoča
tvoje oči
morajo imeti
okus po marcipanu.

če ne je realnost
velika prevara 

Čas in prostor te odnašata;
Mogočen val. Nemočna sva
Pod njim oba, jaz nehote
In ti nalašč.

Medplanetarne asociacije
paralelnih zidov
šumijo skozi
razredčeni zrak
ustvarjenih svetov.