Od maja04
|
Narava se dela norca iz mene.
Vsa obupana sedela na balkonu
in kričala na luno, ki mi noče nehati kazati jezika.
Ne morem spati, saj se zvezde znova in spet povezujejo v tvoje ime,
v temnih krošnjah dreves pa prepoznavam tvoj obris.
|
Beri dalje...
|
|
Od maja04
|
Slika žalostno romantična,
melodija ustvari ambient.
Prekršim pravilo,
potočim solzo zaradi njega.
Ponos se po koščkih izgubi.
|
Beri dalje...
|
|
Od maja04
|
Zate tu sedim,
hlad me ohranja trezno,
medtem ko se mi luna posmehuje
in mi zvezde štejejo solze obupa.
|
Beri dalje...
|
|
Od maja04
|
Ubija me!
Košček za koščkom
se lomi od mene
in bledi.
Izginjajo ti majhni odkruščki mene,
izgubljajo se v zraku, izpuhtijo,
ni jih več.
|
Beri dalje...
|
|
Od maja04
|
Nič ne pomaga,
ti mi mislim ne daš miru!
Tebi zavest pesmi poje,
upiram se le brez učinka.
Brez učinka pa brez smisla -
kako se tebi upreti?
|
Beri dalje...
|
|
Od Providence
|
Na zemlji nad peklom pod vodó
Bo gnal Sizif skalo še vedno
Ko mene ne tebe več ne bo
|
|
Od Yggradsil
|
Počasi se vzdrami gladina
In hitreje, če udarjaš s prstom.
Ne potrebuješ zimskega spanja,
Da bi se prebudila februarja
v Sankt Petersburgu sanjava
In on ne potrebuje besed.
|
Beri dalje...
|
|
Od Rika
|
utrujena
legla sem v tvoje naročje
preklela vse tiste
prekleto otročje
ki z nasmehom na ustnicah
prikrivajo žalost
|
Beri dalje...
|
|
Od Antigona
|
In so peruti.
In je ugaslo šepetanje molčeče penine.
Da bi skočila, se bojim.
V to neskončno modrino,
da bi mi prerezalo krila,
jih razbilo na pol
|
Beri dalje...
|
|
Od Antigona
|
Gledam sliko, na kateri se topi čas
peščene ure in mi pronica skozi zapestje
kaplje težnosti mi prekrijejo veke
in utripam večnost.
Zaprta budilka v meni se nagne naprej
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 Naslednja > Zadnja >>
|
Rezultat(i) 4691 - 4700 od 11418 |